Lovska družina Stol Žirovnica

Veliki kljunač (Scolopax rusticola L.)

Opis
Samec in samica velikega kljunača sta enako obarvana in tudi enake velikosti. Prevladujoča barva je grahasto rjava, po trebuhu in prsih ima na svetli sivo rjavi podlagi številne drobne temne prečne proge. Od korena kljuna do oči ima temno rjavo progo. Glava je nekoliko svetlejše rjave barve s številnimi temnimi progami po temenu in tilniku. Glava je razmeroma velika, prav tako tudi oči, ki so pomaknjene dokaj nazaj. Ima dolg in tenak raven kljun, ki je na koncu občutljiv na dotik, kar mu pomaga pri iskanju hrane v zemlji. Noge so tanke in razmeroma kratke, sivo rjave barve. Velik je približno 34 - 38 cm in tehta od 290 - 360 g.

Življenje
Velikega kljunača uvrščamo med klateže in selivce. Prezimuje v zahodni in južni Evropi, v Sredozemlju in v severni Afriki. V ta območja se v jesenskem času seli v oktobru in novembru, odvisno od vremenskih razmer. Marca in aprila, ko se vrača v svoje gnezdilno območje, se že pričenja razmnoževanje. Samica znese v preprosto gnezdo na tleh običajno 4 jajca svetle barve, posuta s temnimi rjavimi in zelenimi lisami. Samica vali 20 -24 dni in sama skrbi za mladiče, ko se izvalijo. Običajno ima eno gnezdo na leto, lahko pa tudi dva. Veliki kljunač ima od čutil izredno dobro razvit sluh in vid. Prehranjuje se s hrano živalskega izvora, večinoma črvi in deževniki. Hrano si išče z občutljivim kljunom v tleh, tako da najprej s poskakovanjem in prhutanjem vznemiri deževnike v tleh, katerih premikanje izredno dobro sliši in jih potem s kljunom izvleče iz tal. Dan preživi večinoma v gozdovih, kjer miruje. V večernem mraku pa odleti na polja, pašnike ali v zamočvirjene predele, kjer je mehkejša zemlja in več hrane. Tam ostane do jutra, ko se zopet vrne v gozd. Leti izredno hitro in vijugasto ali pa razmeroma zelo počasi.

Življenjski prostor
Veliki kljunač se najraje zadržuje v vlažnih gozdovih z bogato podrastjo, iz katerih se nato v večernem mraku odpravi na polja iskat hrano.

Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji srečujemo velikega kljunača pogosteje ob jesenskem in pomladanskem preletu. Posamezni pari tudi gnezdijo pri nas, nekateri kljunači pa zlasti v milih zimah pri nas tudi prezimijo, posebej še na Primorskem.

Razširjenost
V Evropi je veliki kljunač splošno razširjen, razen na skrajnem severu in v nekaterih sredozemskih državah. Živi od severne Rusije in severne Skandinavije preko srednje in zahodne Evrope ter Britanskega otočja do severne Španije, severne Italije in Balkana.

Ogroženost
Ocene številčnosti velikih kljunačev po Evropi kažejo, da ostaja njegova številčnost približno enaka. Žal ni bolj natančnih podatkov o stanju velikega kljunača v Rusiji, kjer živi največ osebkov. Veliki kljunač je ogrožen zlasti zaradi uničevanja njegovega življenjskega prostora. Čeprav odstrel kljunačev v Sloveniji nikoli ni dosegel velikih številk in ni vplival na zmanjševanje njegove siceršnje številčnosti, je veliki kljunač zaščitena živalska vrsta in lov nanj ni dovoljen.