Ruševec (Lyrurus tetrix L.)

Opis
Ruševca uvrščamo med gozdne kure. Tudi zanj je značilen spolni dimorfizem. Samec - petelin je pretežno črno barve, s temnim kovinskim leskom. Na zgornji strani peruti ima široko belo progo, peruti pa so po spodnji strani belo sive barve. Na ramenskem sklepu je okence bele barve. Za petelina so najbolj značilna repna peresa, katera so na obeh zunanjih straneh zakrivljena - krivci, peresa na spodnji strani repa pa so bele barve. Mladi petelini so bolj temno rjave barve, brez značilnega kovinskega leska. Kljun in oči so temni, nad očmi pa ima petelin značilno kožno gubo rdeče barve - rožo, ki je še posebej intenzivne barve v času parjenja - rastitve. Noge so operjene do prstov, kremplji so temne barve. Petelin je velik 58 do 65 cm. Kokoš je podobno kot pri divjem petelinu manjša, njena velikost je med 45 - 50 cm. Je svetlo in temno rjave grahaste barve. Kožna guba nad očmi je manj izrazita in bledo rdečkaste barve. Teža odraslega ruševca - petelina znaša od 1,10 kg do 2 kg, kokoši pa praviloma do 1 kg.

Življenje
Rastitev ruševcev traja približno od začetka aprila do konca maja, odvisno od vremenskih razmer. Podobno kot pri divjem petelinu se petelini in kokoši srečujejo na prostoru - rastišču, kjer poteka rastitev. Ta se prične zelo zgodaj zjutraj. Med samci prihaja do medsebojnih bojev za višji družbeni položaj in obrambe teritorija, kar privede do tega, da samo najmočnejši (dominantni) samec oplodi kokoši. V času rastitve se petelin značilno oglaša. Petje ruševca lahko razdelimo v dve fazi: pihanje in gruljenje. Za razliko od divjega petelina je ruševec tudi med petjem izjemno previden in pozoren na morebitno nevarnost. Za dodatno varnost skrbijo kokoši, ki se v času petja in razkazovanja petelinov zadržujejo v neposredni bližini. Po končani rastitvi znese kokoš 6 - 12 svetlo rjavih jajc, ki so posuta s temno rjavimi pikami. Kokoš vali 25 do 27 dni. Mladiči ruševca - kebčki se v prvih dneh življenja prehranjujejo izključno s hrano živalskega izvora, ki je bogata z beljakovinami in zagotavlja hitro rast. V tem času so zelo občutljivi na hladno in mokro vreme, ki lahko povzroči propad celih gnezd. V poletnem času se ruševci prehranjujejo z rastlinsko in živalsko hrano. Hrana živalskega izvora je posebej pomembna med golitvijo - menjavo perja. V rastlinski hrani v poletnem in jesenskem času prevladuje borovničevje, semena in mehki deli rastlin, v zimskem času pa predvsem iglice, vršički in popki drevesnih in grmovnih vrst. V zimskem času so ruševci združeni v večje ali manjše skupine - kite, ki so včasih ločene tudi po spolu.

Življenjski prostor
V naših krajih je ruševec značilen prebivalec sveta okrog zgornje gozdne meje, torej sredogorja in visokogorja. V severnih državah živi tudi v nižinskih predelih, v gozdni stepi in tajgi ter na značilnih barjih.

Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji poseljuje ruševec ves alpski svet - Julijske Alpe, Kamniško - Savinjske Alpe in Karavanke. Poleg tega živi tudi na Pohorju ter na posameznih manjših staniščih na območju Porezna, Blegoša, Kobariškega Stola, Kolovrata, v Polhograjskih Dolomitih…

Razširjenost
Ruševec je razširjen v zahodni Evropi, Alpah, Veliki Britaniji, Skandinaviji in na vzhodu do Sibirije in Mongolije. Poznanih je več podvrst ali geografskih ras. Slovenija predstavlja južni rob njegove naravne razširjenosti. Na južnem robu areala razširjenosti ga najdemo v višjih nadmorskih višinah okrog zgornje gozdne meje, na severu pa v nižinah in na visokih barjih.

Ogroženost
Ruševec spada med vse leto zavarovane vrste. Ogrožen je, čeprav v manjši meri kot divji petelin, zlasti zaradi uničevanja njegovega življenjskega prostora, zaraščanja alpskih travnikov in čedalje večjega vznemirjanja,. Za Slovenijo lahko rečemo, da ostaja številčnost ruševcev na približno enaki ravni že dalj časa.