Lovska družina Stol Žirovnica

Jerebica (Perdix perdix L.)

Opis
Tako samec kot samica sta podobno obarvana. Poljska jerebica je rjasto rjave do rjasto sive pepelnate barve. Glava je bolj rjave, hrbet pa bolj sive barve. Po prsih je pepelnato sive barve, trebuh pa svetlejše sive barve. Peruti so pretežno rjasto rjave barve s temnimi in svetlimi odtenki ter svetlimi progami. Repna peresa so rdečkasto rjave barve. Kljun je siv, noge pa modrosive barve. Okrog oči imata oba spola rdečkasto ozko progo, ki je pri samcu nekoliko večja in v času parjenja zelo pordeči. Samec ima na prsih temno obarvano perje v obliki podkve. Tako liso imajo lahko tudi nekatere stare samice, vendar je manj izrazita. Na splošno je samec nekoliko svetlejše barve kot samica. Pa videzu lahko spola zanesljivo razlikujemo po različno obarvanem krovnem perju na ramenih. Samec ima na peresih vzdolžno belo liso, samica pa poleg te še več prečnih belih prog. Samec ima tudi bolj pokončno držo. Poljska jerebica meri približno 31 cm do 38 cm, tehta pa približno 340 g do 500 g.

Življenje
Poljska jerebica se premika večinoma po tleh in izredno hitro teče. Leti razmeroma dobro in hitro, vendar le nizko nad tlemi na krajše razdalje. Od čutil ima najbolje razvit vid in sluh. Poljsko jerebico uvrščamo med enoženske (monogamne) vrste, kar pomeni, da se samec pari le z eno samico. Par ostane skupaj praviloma celo življenje. Parjenje se začne v marcu, v primeru zelo toplega vremena pa tudi že v februarju. Maja znese samica 15-25 jajc, ki jih vali 24 dni. Če prvo gnezdo propade, napravi samica novega, v katerem pa je manjše število jajc. Ko se kebčki izvalijo prevzame vodenje kite samec. V prvih 14 dneh se kebčki prehranjujejo izključno z živalsko hrano (žuželke), pozneje pa delež rastlinske hrane postopoma narašča. Kebčki so sprva puhasti, vendar jim začne perje zelo hitro rasti. Tako se lahko že po 12. - 14. dneh preletavajo na krajše razdalje.V prvih dneh so kebčki izredno občutljivi na vlažno in hladno vreme, zato jih tako samec kot samica grejeta.V primeru takega vremena po izvalitvi je smrtnost med kebčki izredno velika. Poljske jerebice prenočujejo na tleh, na odprtih predelih. Odrasla jerebica je vsejeda ptica, saj se prehranjuje tako z živalsko kot tudi z rastlinsko hrano. Je izredno koristna, ker uživa številne, kmetijstvu škodljive žuželke. Od rastlinske hrane se hrani predvsem z zelenimi deli rastlin, semeni trav, plevelov, žit, zelišč, drobnimi plodovi. V zimskem času pa se prehranjuje skoraj izključno z zeleno hrano. V zimah s snežno odejo se poljske jerebice zadržujejo v grmovnih živih mejah, vetrobranskih pasovih, ob gozdnem robu, pogosto pa se premaknejo tudi pod kozolce ter v bližino človekovih bivališč.

Poljska jerebica je teritorialna vrsta, pri čemer je velikost teritorija, ki ga zaseda en par, odvisna od razmer v okolju. Če so razmere v okolju slabe, se poljske jerebice v jesenskem času zberejo v večje kite, ki se nato selijo in si iščejo boljših razmer za preživetje.

Življenjski prostor
Jerebici najbolj ustreza obdelan ravninski svet z malopovršinsko kmetijsko pridelavo in večjim deležem žit, območja z malo padavinam in malo snega, nadmorsko višino do 300-400 m ter razmeroma visoko povprečno letno temperaturo (9-10° C).

Razširjenost v Sloveniji
V Sloveniji je bila poljska jerebica do nedavnega razširjena po celotnem ravninskem obdelanem svetu v precejšnjem številu. Zaradi močnega upada številčnosti po letu 1960 pa jo danes najdemo v nekaj večjem številu le še v manjšem delu Slovenije, zlasti v Pomurju, Podravju in spodnjem Posavju.

Razširjenost
Poljska jerebica je razširjena po vsej Evropi, izjema so osrednji in severni deli Skandinavije. Na vzhodu je razširjena do Mongolije, južna meja razširjenosti pa poteka preko Male Azije, južne Grčije, osrednje Španije in Portugalske. Poznamo številne geografske podvrste (rase). Umetno je bila naseljena tudi v severni Ameriki. Populacijska gostota je danes skoraj povsod nižja kot nekdaj, vendar po zaslugi dobro organiziranih večletnih projektov v nekaterih območjih in državah njena številčnost zopet narašča (Francija, Belgija…).

Ogroženost
Poljska jerebica ima številne naravne sovražnike, njena številčnost pa zelo niha tudi zaradi različnih vremenskih razmer v posameznih letih. Posebno težavne razmere za preživetje nastopijo v zimskem času, kadar debelejšo snežno odejo prekrije trda ledena skorja.

Glavni vzroki za hiter upad številčnosti poljske jerebice pa so spremembe v kmetijstvu in kmetijskem prostoru. To so zlasti velikopovršinska monokulturna kmetijska pridelava, uporaba kemičnih zaščitnih sredstev, številna in hitra mehanizacija, nižanje deleža žit (zlasti ozimnih) v kmetijski pridelavi, izginjanje nižinske grmovne vegetacije... Zaradi svoje vloge in občutljivosti na spremembe v kmetijskem prostoru je poljska jerebica s svojo prisotnostjo kazalka ohranjenosti zdravega naravnega okolja (bioindikatorska vrsta).

Lovna doba
1. 9. - 15. 11.